Sklopu projektov, v katerih se Sašo Sedlaček ukvarja z alternativnimi načini uporabe in zlorabe odpadkov, umetnik dodaja nov razstavni projekt z naslovom AcDcWc, ki intenzivno in duhovito raziskuje reciklažo fekalij.

 

Na razstavi pa Sašo Sedlaček poleg tega razkriva novo raven družbene problematike, ki se odkrito dotika področja energetike. To bo v prihodnosti gotovo ena od osrednjih tem globalne politike, saj so zaloge fosilnih goriv omejene, potrebe po energiji pa iz dneva v dan večje. Zaradi močne izrabe energetskih fosilnih virov in političnih delitev energetske pogače bo vedno bolj aktualna raba alternativnih virov (sončna in veterna energija, izkoriščanje valovanja morja, razvijanje fuzijskega reaktorja, ipd.), ki pa zaradi hermetičnih energetskih lobijev še niso dosegli ekonomsko konkurenčne ravni. Na latenten način prav o tem govori tudi razstavni projekt AcDcWc, ki poskuša mimo globalnih političnih sistemov nagovarjati posameznika in kazati na eno od možnosti alternativnega načina pridobivanja energije, s katero bi lahko nadomestili že izginjajoča fosilna goriva. V razvitem svetu je določen higienski standard samoumeven, vendar pa se v središču naše lokalne čistoče skriva črna luknja, ki, kot pravi Slavoj Žižek, srka v odtok straniščne školjke vse naše nezavedno, ves naš drek oziroma vse, s čimer sami nočemo imeti opravka, in ga po možnosti odvrže čim dlje stran. Postavljeni smo pred dejstvo, ki nas sili, da prilagodimo osnovne sanitarne standarde, ki morajo prerasti okvir zgolj lokalne čistoče in postati širši oziroma globalni. Za to pa se moramo soočiti s svojim nezavednim, s smetmi, z odpadki, z lastnimi fekalijami.

V okviru razstavnega projekta bodo v Galeriji Škuc predstavljeni različni prototipi stranišč, ki z reciklažo fekalij proizvajajo čisto električno energijo, in postavljeni v različne družbene situacije, ki odražajo širok pristop k raziskavi  posamičnih segmentov reciklaže in razvoju tehnologije. Tako si bo na razstavi mogoče ogledati sodobni mobilni AcDcWc, ki ga kot kemično stranišče lahko uporabljamo doma ali na kampiranju, in proizvedeno čisto elektriko uporabljamo za napajanje različnih naprav, kot so sobne luči in televizijski sprejemniki. Nekakšen odvod mobilnega kemičnega stranišča je kahla AcDcWc, ki zaradi manjše velikosti posledično tudi manjše količine električne energije, ki pa zadostuje za napajanje nekoliko manjših elektronskih predmetov, kot so mobilni telefon in elektronske igrače, kar sprošča električno omrežje gospodinjstva. Poleg bolj intimnih modelov AcDcWc stranišč pa si bo na razstavi mogoče ogledati tudi prototip javnega mobilnega AcDcWc, ki se lahko postavi na javna mesta z velikim pretokom ljudi in ki omogoča proizvajanje večjih količin električne energije in napajanje največjih porabnikov (javna razsvetljava, javne prireditve – koncerti, zborovanja). Zasnova posamičnega tipa AcDcWc temelji na indijski tehnologiji Deenbandhu, kar pomeni »ki pomaga revnim«. Pred kratkim so jo indijski tehnologi razvili za potrebe revnih slojev indijske družbe, ki lahko tako proizvajajo elektriko in plin za kuhanje. Nadgradnja tehnologije Saša Sedlačka pa temelji predvsem na prilagoditvi in aplikaciji v t. i. razvitem svetu  in se odraža v obliki zgoraj opisanih tipov stranišč. 


Analiza političnih, ekonomskih in socialnih tem ter njhovo posredovanje skozi umetnost je pogosta praksa sodobne vizualne umetnosti. Največkrat se take prakse začnejo intenzivno spogledovati z aktivizmom in kaj kmalu lahko umetnost postane orodje za izraz nekakšne anti-ideje. Zaradi procesa prehajanja umetniškega del k aktivizmu se velikokrat zgodi, da umetnost zgubi svojo primarno funkcijo manifestacije ideje ali estetskega momenta. Gotovo pa o tem ne moremo govoriti v kontekstu umetnosti Saša Sedlačka, enega tistih slovenskih ustvarjalcev, ki se že vrsto let na različne načine preizprašuje o premikih v sodobni družbi. Celovit in konsistenten pristop k družbenemu problemu in njegova neposredna aplikacija na izbrano umetniško formo se odražata v izjemni doslednosti njegovih umetniških del, tako na vsebinski ravni, v formi umetniškega dela ali pa v njunem sinergijskem učinku. V kontekstu razstavnega projekta AcDcWc je mogoče govoriti o slednjem, saj stranišča poleg uporabne vsekakor nosijo tudi simbolično gesto, ki vselej priča o našem nadvse ignorantskem odnosu do odplak in odpadkov, ki jih dnevno proizvajamo ter nekontrolirano puščamo za sabo.




Produkcija: Aksioma - Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2010
Soprodukcija: Galerija Škuc, Galerija Simulaker, MMC Pina, Koper
Sponzorji: Vigrad d.o.o., Sipronika d.o.o., Droga Kolinska
Zahvale: Ib- Procadd d.o.o., Pavle Sedlaček


Program zavoda Aksioma podpirata Ministrstvo za kulturo RS in MOL - Oddelek za kulturo