Sklopu projektov, v katerih se Sašo Sedlaček ukvarja z alternativnimi načini uporabe in zlorabe odpadkov, umetnik dodaja nov razstavni projekt z naslovom AcDcWc, ki intenzivno in duhovito raziskuje reciklažo fekalij.

 

Na razstavi pa Sašo Sedlaček poleg tega razkriva novo raven družbene problematike, ki se odkrito dotika področja energetike. To bo v prihodnosti gotovo ena od osrednjih tem globalne politike, saj so zaloge fosilnih goriv omejene, potrebe po energiji pa iz dneva v dan večje. Zaradi močne izrabe energetskih fosilnih virov in političnih delitev energetske pogače bo vedno bolj aktualna raba alternativnih virov (sončna in veterna energija, izkoriščanje valovanja morja, razvijanje fuzijskega reaktorja, ipd.), ki pa zaradi hermetičnih energetskih lobijev še niso dosegli ekonomsko konkurenčne ravni. Na latenten način prav o tem govori tudi razstavni projekt AcDcWc, ki poskuša mimo globalnih političnih sistemov nagovarjati posameznika in kazati na eno od možnosti alternativnega načina pridobivanja energije, s katero bi lahko nadomestili že izginjajoča fosilna goriva. V razvitem svetu je določen higienski standard samoumeven, vendar pa se v središču naše lokalne čistoče skriva črna luknja, ki, kot pravi Slavoj Žižek, srka v odtok straniščne školjke vse naše nezavedno, ves naš drek oziroma vse, s čimer sami nočemo imeti opravka, in ga po možnosti odvrže čim dlje stran. Postavljeni smo pred dejstvo, ki nas sili, da prilagodimo osnovne sanitarne standarde, ki morajo prerasti okvir zgolj lokalne čistoče in postati širši oziroma globalni. Za to pa se moramo soočiti s svojim nezavednim, s smetmi, z odpadki, z lastnimi fekalijami.