Informacijska druÅ¾ba in IKT

Iz o TRAJNOSTNI WIKI SLOVENIJE

Vsebina

1 PriroÄnik
2 SodelujoÄe komuniciranje Vs. PR
3 Vsebina konference - SodelujoÄe komuniciranje

PriroÄnik

DRUÅ½BA ZNANJA, EKONOMIJA ZNANJA, ZNANJE ZA VSE
1. Informacijska druÅ¾ba in IKT (1. horizontalna prioriteta EPD ID)
2. Odprta druÅ¾ba, odprta drÅ¾ava, dobra uprava â€“ strukturiran dialog
3. Mladi (prihajajoÄa generacija, kreativni ljudje)
USTVARJALNOST IN INOVATIVNOST (EPD Ukrep 1.1 - Spodbujanje razvoja inovacijskih okolij)
1. Prenos tehnologij in znanj, tvegani kapital (Ukrep 1.1. EPD spodbujanje inovacijskih okolij)
PODJETNIÅ TVO IN KONKURENÄŒNOST (EPD 1. prednostna naloga EPD)
1. Na znanju temeljeÄa podjetja (v pripravi)
2. Intelektualna lastnina (Intangibles property, tacit knowledge)
TRAJNOSTNI RAZVOJ - Â»VLAK ZA XXI ST.Â« (temeljna paradigma strukturnih dokumentov RS)
1. AGENDA 21 - RIO 92 JOHANESBOURG 02 (promocija trajnostnega razvoja)
2. Razvoj druÅ¾be in skupnosti
3. Trajnostna energetika in okoljevarstvo - tehnologije za trajnostno gospodarstvo (horizontalne prioritete EPD)
ZNANJE, VSEÅ½IVLJENSKO UÄŒENJE, DRUÅ½BENA VEZLJIVOST, SOCIALNO VKLJUÄŒEVANJE, ENAKE MOÅ½NOSTI IN ENAKO OBRAVNAVANJE, DOBRA UPRAVA (from government to governance) - 2. prednostna naloga EPD - Znanje, ÄloveÅ¡ki viri)
1. UÄenje na daljavo, nove tehnologije
REGIONALNI RAZVOJ ESRR/ERDF - V sluÅ¾bi regij
1. Learning Regions R3L Iniciative
MEDNARODNI RAZVOJ IN MEDNARODNO SODELOVANJE

SodelujoÄe komuniciranje Vs. PR

http://www.learningstrategies.com/art/WLCeye2.jpg

Informacijska druÅ¾ba FOV&IJÅ 2006

"The focus of IST in FP6 is [that] computers and networks will be integrated into the everyday environment ... this vision of 'ambient intelligence' places the individual at the centre ..." - IST Workprogramme, 2003-2004

RAZPRAVA NA PREHODU V DRUÅ½BO ZNANJA MORA VPOÅ TEVATI vzporedne procese:

- prilagajanje na pravila igre v druÅ¾bi, ki temelji na znanju, - uveljavljanje regionalnega razmiÅ¡ljanja in regionalizacija, - vstop v programiranje regionalnega razvoja znotraj Evropske strukturne politike. (mh)

ICT4D/SD - Information and Communication Technology for Development/Sustainable Development

The review of the European Sustainable Development Strategy entered its final phase in the autumn of 2005. The Commission Communications on "The 2005 Review of the EU Sustainable Development Strategy: Initial Stocktaking and Future Orientations" and the "Draft Declaration on Guiding Principles for Sustainable Development" (ref. COM (2005)37 and COM (2005)218) proposed a stronger focus on research, technology development and innovation, and a stronger partnership with the business community and civil society.

Expected outcome is to ensure that new business and research initiatives can be taken into account in the Commission`s proposals for a revised strategy and to support the complementarities of the Commission`s proposals and initiatives of major ICT companies.

IKED participated in various processes leading up to the review and update of the European Sustainable Development Strategy, including the initial workshop and stakeholder meeting organised by the European Commission that took place on September 20, 2005, in Brussels, Belgium. IKED ...

Towards The Next Generation Internet

...

New strategic framework: i2010 initiative

Comprehensive and holistic approach: Umbrella initiative for EU Information Society and Media policies (regulation, research and deployment)

Three priorities:

1. Completing the Single European Information Space 2. Strengthening innovation and investment in research 3. Achieving an Inclusive European Information society

...

RAZVOJ informacijsko komunikacijskih tehnologij in z njimi povezanih storitev informacijske druÅ¾be je eno od sodobnih gonil (drivers) sodobne druÅ¾be, vkljuÄno s trgom dela, zaposlovanjem in zagotavljanjem izobraÅ¾evanja in usposabljanja. Tak razvoj je ustvaril nove izdelke, nove storitve in nova podroÄja uporabe. Potrebno je znanje, Äe se naj v celoti uporabijo priloÅ¾nosti, ki jih ponuja tak razvoj. RaÄunalniÅ¡ka in informacijska pismenost postajata predpogoj za zaposlovanje, na Äedalje veÄjem Å¡tevilu podroÄij.

Strategija Slovenija v Informacijski druÅ¾bi

Strategija sledi pridruÅ¾itvenim prizadevanjem Slovenije k EU, na posameznih podroÄjih pa presega osnovne zahteve in uveljavlja najnovejÅ¡e smernice. Predloge za strategijo je prispeval Å¡irok krog strokovnjakov z razliÄnih podroÄij, v veliko pomoÄ pa je bilo tudi sprejetje akcijskega naÄrta eEvropa+ v GÃ¶teborgu (junija 2001), ki so ga ob pomoÄi Evropske komisije pripravili strokovnjaki iz drÅ¾av kandidatk. Strategija se osredotoÄa na neposredne koristi drÅ¾avljanov ter na vire in vsebine, ki predstavljajo izvedbeni okvir. Neposredna ambicija izvedbenega okvira je spodbujati gospodarstvo v smeri:

   * poveÄevanja kakovosti Å¾ivljenja in znanja,
   * uveljavljanja in ohranjanja domaÄega znanja,
   * ustvarjanja ugodnega investicijskega okolja in novih delovnih mest,
   * rasti zaposlenosti,
   * poveÄanja dodane vrednosti,
   * rast produktivnosti,
   * modernizacije javne uprave,
   * poveÄanja transparentnosti delovanja drÅ¾avne uprave,
   * Å¡iritve dostopa do informacij ter
   * zagotavljanja enakih moÅ¾nosti vseh drÅ¾avljank in drÅ¾avljanov za sodelovanje
     v globalni informacijski druÅ¾bi.

povezava

In November 2005. World Summit on the Information Society and Internet Governanceâ€™s (WSIS) second phase, to be held in Tunis

Sodelovanje in informacijska druÅ¾ba IS2001

Vsebina konference - SodelujoÄe komuniciranje

UresniÄitev priÄakovanj glede dodane vrednosti informacijske druÅ¾be je v mnogih pogledih odvisna ne le od vzpostavitve kanalov in mehanizmov za identifikacijo, hranjenje in posredovanje informacij, temveÄ predvsem od sodelujoÄega komuniciranja (collaborative communication) - vidika, ki ga ljudje obiÄajno ignoriramo.

Vstop v informacijsko druÅ¾bo in druÅ¾bo znanja spremljata posodobitev in vzpostavitev novih poslovnih (v najÅ¡irÅ¡em pomenu) procesov ter vse veÄja kompleksnost pripadajoÄih sistemov, zato je za njihovo uÄinkovitost bistvenega pomena, da vpleteni akterji spoÅ¡tujejo naÄela sodelujoÄega komuniciranja.

Sistemi, ki jih oblikujemo, so preobseÅ¾ni, da bi se jih lahko uspeÅ¡no lotil posameznik. Le veÄja skupina lahko ustrezno naslovi vse posebnosti sodobnih sistemov. Å e veÄ, praviloma je potrebno za dosego ciljev oblikovati heterogene skupine, ki Å¾e v osnovi izhajajo iz razliÄnih profesionalnih, tehnoloÅ¡kih in kulturnih okolij.

Sposobnost posluÅ¡ati, sliÅ¡ati, razumeti in sprejeti je torej osnova za uspeÅ¡no kooperativno delo. Postavlja se vpraÅ¡anje - ali ni morda informacijska druÅ¾ba in doseganje z njo povezanih dobrin omejena z naÅ¡o zmoÅ¾nostjo sodelujoÄega komuniciranja na vseh nivojih in domenah - tako na podroÄju izgradnje informacijskih reÅ¡itev kot pri samem poslovanju in vsakodnevnem delovanju. Enakopravni Älani informacijske druÅ¾be smo tudi informatiki. Pogosto si to druÅ¾bo tudi lastimo, saj pravimo, da so informacijske tehnologije motor razvoja. Ali je morda Å¾elja in potreba po sodelovanju gorivo?

Namen konference je spodbuditi avtorje prispevkov k predstavitvi novih znanstvenih in praktiÄnih pristopov, tehnik in metod, ki spodbujajo, omogoÄajo ali izboljÅ¡ujejo sodelujoÄe delo - ne le pri gradnji informacijskih reÅ¡itev in sistemov, temveÄ pri vzpostavljanju in vzdrÅ¾evanju poslovnih in druÅ¾benih sistemov v sploÅ¡nem. In kako kljub vsemu ohraniti in zaÅ¡Äititi potrebni del zasebnosti.

Towards Knowledge society

Towards Knowledge Societies clearly makes the distinction between knowledge societies and the information society. While the information society is based on technological breakthroughs, 'knowledge societies encompass broader social, ethical and political dimensions'.â€ The report focuses in particular on the foundations on which knowledge societies that will optimize ===sustainable human development=== are constructed....

Seminar Bled 2004; Mladi (regionalni razvoj) in informacijska druÅ¾ba

Dr. Stanko Blatnik iz InÅ¡tituta za simbolno analizo in razvoj informacijskih tehnologij, iz Velenja - IPAK je na seminarju Mladi in informacijska druÅ¾ba, seznanil sodelujoÄe tudi z novostmi iz sveta regionalnega razvoja in s strokovnimi merili oz. znanstvenimi indeksi, ki se nanaÅ¡ajo na regionalni razvoj v sodobnem svetu. Indeks regionalne razvitosti tudi izraÅ¾a privlaÄno razvojno moÄ regij. dr. Richard Florida [2] creativeclass.org

Seminar Bled 2004 je organiziral nacionalni koordinator za informiranje in svetovanje mladih, Mladinsko svetovalno srediÅ¡Äe za mlade. MISSS (nvo/npo) je poleg PCMGja (danes JAPTI) in CNVOS tudi partner MreÅ¾e multimedijskih centrov in centrov vseÅ¾ivljenskega uÄenja oz. M3C MreÅ¾e.

Stopnja regionalnega razvoja /razvitosti se prek egzaktnih metod izraÅ¾a v kombinaciji indeksa kreativnosti, indeksa razliÄnosti,..

3 T Talents, Technology, Tolerance,...oz. kreativna in informativna inovacijska razvojna podporna (PPP) okolja, centri ustvarjanja znanja str.43 in sodobnih kulturnih komunikacij (kulturna inteligenca), centri druÅ¾benosti in kulture ustvarjalnosti. Mag. Samo Zorc Svetovalec Vlade (DID) je na SIMMF1 povdaril spodbujevalno, razvojno in javno dimenzijo multimedijskih (veÄnamenskih civilnodruÅ¾benih) centrov. Predstavnica MK RS Vilma Å tritof ÄŒretnik je tudi omenila velik pomen javnokoristnih multimedijskih centrov (centri, ki generirajo kadre, zdruÅ¾ujejo znanje, tehnologijo in sodobno vodenje, so pa tudi interdisciplinarno in veÄsektorsko naravnani).

Prav dobri pogoji in infrastrukturno podporno okolje za kreativnost in spodbujanje podjetnosti[3] in inovativnosti, doloÄajo bistvene konkurenÄne prednosti regij. Strokovni sodobni ÄloveÅ¡ki viri in promocija trajnostnega razvoja (lokalna razvojna partnerstva, Agenda 21,..mladi, civilne javnokoristne nepridobitne ogranizacije), prispevajo tudi k privlaÄni in razvojno ugodni klimi druÅ¾benega oz. socialnega okolja predstavlja pa tudi INOVATIVNO REGIONALNO POLITIKO oz.ustvarjalno okolje.

Declaration of Principles (Our Common Vision of the Information Society)

povezava

Informacijsko komunikacijska infrastruktura in razvoj novih storitev - SGRS str.57

povezava

Building European Information society for all us

povezava

The emerging consensus calls for a systematic approach which cuts across the entire range of questions raised by the Digital Divide.

povezava

==The advanced concept, as developed and promoted by the International Telecommunications Union (ITU), called Multipurpose Community Telecentres== (MCTs), may include facilities such as libraries, training workshops, seminar rooms and office space for local enterprises, and provide services such as videoconferencing, distance education, training in ICTs, telework, telemedicine, telehealth and even telebanking and e-commerce. Telecentres can also function as community information centres, providing access to databases and receiving and posting information of general interest to local people (e.g., government notices, information on the spread of diseases, weather information, prices of farm products, educational opportunities).

Purposes of telecentres therefore include to:

expand access to ICT-based services;

extend the reach of public services such as education, health and social services;

provide information of general interest to the local community, including government information, and of special interest to specific groups such as farmers, local businesses and non-governmental organisations (NGOs); and

provide access to infrastructure, technology support and advice for the development of businesses.

By 1994, there were more than 230 telecentres in Australia, Austria, Canada, Denmark, Finland, Germany, Ireland, Japan, Norway, Sweden, the UK and the USA. The idea then spread and has become adapted to the needs of emerging markets and developing countries.

By Res Publica GRASROOT