Standardi m3c

Iz o TRAJNOSTNI WIKI SLOVENIJE

Skoči na: navigacija, iskanje

Vsebina

[spremeni] UVOD

    1. Organizacija, program Mreže multimedijskih centrov M3C Slovenije

/Nepridobitnih, javnokoristnih, infrastukturnih IKT, izobraževalnih, kulturnih in mladinskih organizacij/ - EPD RS Ukrep 1.4. gospodarska infrastruktura in javne storitve


[spremeni] Utrinki iz Nacionalnega programa za kulturo

Kultura kot kategorija razvoja: kultura kot generator gospodarskega razvoja, človeških virov, kvalitete življenja in socialne kohezivnosti. Omejen kulturni trg in prav tako omejena sredstva, ki jih državni in lokalni proračuni namenjajo kulturi je razlog, za premišljeno politiko na področjih na katerih so kulturne dobrine, tudi tržno blago. Spodbude "kulturni" ali "kreativni industriji" so kot spodbude ustvarjalnosti in spodbude dostopnosti kulture, pomemben instrument za razvijanje človeških virov, socialne kohezivnosti (družbene vezljivosti) , za kakovostno preživljanje prostega časa in kvaliteto življenja (Kultura v srcu, Svet Evrope, 1997).


Prav zato ekonomiko kulture na področjih kulturne ali kreativne industrije sestavljajo tako javni viri kot tudi viri iz zasebnega sektorja. Naloga kulturne politike je ustvariti pogoje za večja vlaganja gospodarstva v kulturo ter spodbujati njuno sinergijo, na ta način pa povečati delež bruto domačega proizvoda, ki je namenjen kulturi. Donacije se upoštevajo kot davčna olajšava. ...Cilj je usmerjen tudi k temu, da se znotraj programov in projektov, ki jih sofinancira Ministrstvo za kulturo (tudi) zviša delež vsebin, ki se nanašajo na otroke in mladino.

...

Most important, the term "culture" requires clarification.


"'Culture may be defined as the organisation' of shared experience which includes values and standards of perceiving, judging and acting within a specific social milieu at a definite historical state. In other words, culture is 'the complex of material and spiritual goods and values created by human activity in the process of social development [1]'.'" (Jefkins and Ugboajah, 1986: 151)

Technology is also a cultural activity that predates both science and engineering [2].


[spremeni] Mreža multimedijskih centrov M3C Slovenije

Ob razlikah v stažu in specifikah posameznih centrov pa skupna strategija razvoja Mreže MMC temelji na naslednjih vrednotah: odprtost, javno dobro, ustvarjalnost, znanje, inovativnost, nepridobitnost, sodelovanje.


Izhajajoč iz teh vrednot je naše osnovno poslanstvo: odpiranje/ vzpostavljanje storitev in vsebin s področja digitalne kulture, omogočati ustvarjalno delo z novimi informacijsko - komunikacijskimi tehnologijami (IKT) na kulturno - umetniškem področju, razpršiti ponudbo kulturnih dobrin, zlasti intermedijske ustvarjalnosti, tudi v regije s posebnimi razvojnimi problemi; širjenje e - pismenosti in informacijske pismenosti in usposobljenosti na področju IKT, zmanjševanje digitalne ločnice, razvoj in upravljanje javne gospodarske infrastrastrukture in izvajanje javnih storitev na področju IKT, omogočanje razvoja visoko - tehnoloških produktov in inovacij ter izvajanje razvojnih raziskav.


[spremeni] TEHNIÄŒNI STANDARDI - IT

[spremeni] Javna infrastruktura in javni dostop

1. Zagotovljeni so vsi potrebni tehnični resursi za nemoteno delovanje storitev multimedijskega centra

  • večnamenski javno dostopni prostori
  • strežnik s spletnimi gostovanji za nepridobitne in javnokoristne organizacije (inovatorji;druÅ¡tva, kreativci, neformalna združenja - področja izobraževanja, kulture, umetnosti, okoljevarstva, humanitarne dejavnosti, gospodarstva, novih tehnologij, inovacij, odprte kode...)
  • vsi potrebni internetni servisi (povezava, e-poÅ¡ta, poÅ¡tni seznami, orodja, javnokoristni moduli, promocija trajnostnih reÅ¡itev ...)
  • javni prostori in javni terminali za uporabnike: dostop do spleta, delovne postaje, ustvarjalni studio, delavnice, predavanja
  • v centru so možnosti za vnaÅ¡anje gradiva v računalnik (skener, digitalni fotoaparat)
  • v centru so možnosti za izpis gradiva (črnobeli in barvni tiskalnik, možnost razmnoževanja - kopiranja)
  • zagotavljanje ustrezne pomoči uporabnikom - računalniÅ¡ki operater (mentor)


2. Zagotovljeni so vsi potrebni tehnični resursi za nemoteno povezovanje storitev posameznega centra z M3C po standardih, določenih znotraj M3C

  • skupni spletni portal
  • izmenjava spletnih vsebin (XML zapis)
  • izmenjava programskih vsebin (gostovanja prireditev)
  • uporaba skupnih informacijskih linkov


3. Zagotovljeni kadrovski resursi za nemoteno delovanje tč. 1. in 2.

  • računalniÅ¡ki operaterji
  • mrežni administratorji
  • informatorji
  • organizatorji - koordinatorji


[spremeni] VSEBINSKI STANDARDI

/interdisciplinarni, večresorski - večsektorski (države in državljanov),triple bottom up top down, grassroots glocal discours/

  • civilnodružbena angažiranost, medsektorsko in medresorsko bottom up sodelovanje za TRAJNOSTNI RAZVOJ in KVALITETO ŽIVLJENJA (dvig konkurenčnosti skozi promocijo troedinega trajnostnega razvoja: okoljskega - družbenega - gospodarskega, z občutkom za - celoto - )
  • javne in javnokoristne IKT storitve, družbeno integrativno podporno okolje ( SGRS/EPD Blagostanje za Vse ), podporne informacijske storitve za MSP in lokalne skupnosti... (Ukrep 1.4. 1. prednostna naloga EPD: Spodbujanja podjetniÅ¡tva in konkurenčnosti )

To promote young people's initiative, enterprise and creativity with the aim of giving the EU a competitive and dynamic knowledge-based economy. PROMOCIJA

* zagotovljena podpora lokalne in struktur na regionalni ravni. Po načelu Partnerstva; Uvod v EPD RS 2004-2006 (Od dispozicij naprej).

  • sodelovanje pri skupnih projektih M3C
  • aktivno delovanje v skladu s poslanstvom in cilji M3C (navedeni v konzorcijski pogodbi)
  • in določen prestavnik centra, ki skrbi za stik in koordinacijo znotraj mreže .
  • zagovor ( advocating ) 10 preboja IKT Agende; Od dostopa do IKT do znanja in informacij za vse (EU 2005)
  • razvoj inovativne regionalne politike (skica pv17..)versus konzervativne
  • razvoj kulture podjetnosti in promocija ODGOVORNE KONKURENÄŒNOSTI (EU) v RS medsektorsko (sklop prve prednostne naloge EPD).
  • Promocija multilateralne Dekade edukacije za trajnostni razvoj 2005-2014 na vseh ravneh in skozi vse oblike izobraževanja .
  • Promocija Deklaracije iz Soluna (98) glede okoljske in trajnostno razvojne (javne) ozaveščenosti
  • Razvoj (in raziskave), opazovanje tehnologij
  • Towards Knowledge Based Society Towards KBS Communiqué 3.october 2003 - Paris UNESCO


[spremeni] Vsebinska znanja kadrov

  • računalniÅ¡ka področja (operacijski sistemi, pisarniÅ¡ki programi, multimedijska programska orodja, mreže, vzdrževanje strojne opreme)
  • mentorji; informacijski mediatorji , informatorji generalisti (http://www.eryica.org ),opazovanje novih tehnologij, orodij in trendov.
  • izobraževalna funkcija
  • raziskovalna funkcija


[spremeni] VREDNOTE in JAVNI INTERES na področju KULTURE

/Utrinki iz Nacionalnega programa za kulturo RS/


[spremeni] Mediji in avdiovizualna kultura

V javni interes na področju medijev in avdiovizualne kulture spadajo: razširjanje programskih vsebin, ki so pomembne za uresničevanje pravice državljanov oziroma državljank Republike Slovenije, Slovencev zunaj Republike Slovenije, pripadnikov oziroma pripadnic slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji ter romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, do javnega obveščanja in do obveščenosti; za ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete, za vzpodbujanje kulturne ustvarjalnosti na področju medijev, za kulturo javnega dialoga', za utrjevanje pravne in socialne države, 'za razvoj izobraževanja in znanosti; podpiranje razvoja tehnične infrastrukture na področju medijev, razširjanje programskih vsebin, ...ter razvoj ustrezne tehnične infrastrukture; organiziranje festivalov, arhiviranje in raziskovanje , zagotavljanje pogojev za ustvarjalnost posameznika, izobraževanje, informatizacija, raziskovanje in podporni projekti na področju medijev in avdiovizualne kulture, mednarodna dejavnost in mednarodna promocija.


[spremeni] Kulturna vzgoja kot ustvarjalna vzgoja in kot vzgoja za ustvarjalnost

Ena ključnih prioritet številnih evropskih kulturnih politik je spodbujanje programov in projektov, ki povezujejo kulturno, izobraževalno in znanstveno sfero ter področje medijev in ki spodbujajo učečo se populacijo vseh starostnih stopenj tako k spoznavanju kulture kot tudi k samemu ustvarjanju *Unesco Youth Forum s ciljem . S tem se zvišuje kulturno pismenost, kar je tudi eden izmed ciljev Konvencije o otrokovih pravicah. Kulturna vzgoja je preplet ustvarjanja na vseh področjih kulture, od tradicionalnih do sodobnih umetniških zvrsti, vključno s popularno kulturo in mediji, preplet učenja o kulturi, njene refleksije in ustvarjanja. Bistvo kulturne vzgoje ni v dodajanju novih vsebin, temveč v prepletanju vseh kurikularnih področij preko inovativnih pedagoških in didaktičnih pristopov. Zato se uresničevanje cilja primarno navezuje na predšolsko, osnovnošolsko in srednješolsko mladino in je usmerjeno ne le v oblikovanje bodočih "kulturnih potrošnikov", temveč tudi bodočih "kulturnih ustvarjalcev", na analogen način pa vključuje tudi študijske in andragoške programe. Uresničevanje te prednostne naloge je v veliki meri odvisno od usklajevanja z izobraževalno politiko in od zagotavljanja dostopnosti kulturnih dobrin in možnosti ustvarjanja. Cilj je usmerjen k temu, da se znotraj programov in projektov, ki jih sofinancira Ministrstvo za kulturo, zviša delež vsebin, ki se nanašajo na otroke in mladino.


Kultura kot kategorija razvoja: kultura kot generator gospodarskega razvoja, človeških virov, kvalitete življenja in socialne kohezivnosti. Omejen kulturni trg in prav tako omejena sredstva, ki jih državni in lokalni proračuni namenjajo kulturi, je razlog za premišljeno politiko na področjih, na katerih so kulturne dobrine tudi tržno blago. Spodbude "kulturni" ali "kreativni industriji" so kot spodbude ustvarjalnosti in spodbude dostopnosti kulture pomemben instrument za razvijanje človeških virov, socialne kohezivnosti, za kakovostno preživljanje prostega časa in kvaliteto življenja (Kultura v srcu, Svet Evrope, 1997). Prav zato ekonomiko kulture na področjih kulturne ali kreativne industrije sestavljajo tako javni viri kot viri iz zasebnega sektorja. Naloga kulturne politike je ustvariti pogoje za večja vlaganja gospodarstva v kulturo ter spodbujati njuno sinergijo, na ta način pa povečati delež bruto domačega proizvoda, ki je namenjen kulturi. Donacije se upoštevajo kot davčna olajšava.


[spremeni] Informatizacija v kulturi

Skladno s "Strategijo Republike Slovenije v informacijski družbi" (sprejeto na 8. seji Vlade Republike Slovenije, 13.2.2003, sklep št. 033-15/2003-1) je informatizacija v kulturi opredeljena' kot prednostna naloga kulturne politike. Cilj je povečanje dostopnosti kulture, dostopnost celovitih informacij o kulturi in zagotavljanje kvalitetnejšega strokovnega in znanstvenega vrednotenja kulture.' Cilj je uresničljiv ob povezovanju različnih informacijskih sistemov, ki delujejo na področjih kulture, to povezovanje pa bo skupno točko našlo v nacionalnem kulturnem portalu.


[spremeni] Intermedijske umetnosti

V javni interes na področju intermedijskih umetnosti spadajo: vse umetniške prakse, ki v svojem ustvarjalnem aktu prepletajo različne umetniške zvrsti ter uporabljajo informacijske tehnologije, robotiko, medmrežje, kibernetiko, teleprezenco, telekomunikacijsko umetnost, virtualno resničnost in tako imenovano razširjeno telesnost, interaktivni performans, interaktivne (avdio, video itd.) instalacije, spletna umetnost, urbane javne intervencije, organizacija festivalov, skrb za intermedijsko dediščino, zagotavljanje pogojev za ustvarjalnost posameznika, izobraževanje, informatizacija, raziskovanje, podporni projekti, mednarodno sodelovanje in mednarodna promocija.


[spremeni] iz Strategije Slovenija v informacijski družbi

RAZVOJ informacijsko komunikacijskih tehnologij in z njimi povezanih storitev informacijske družbe je eno od sodobnih gonil (drivers) sodobne družbe, vključno s trgom dela, zaposlovanjem in zagotavljanjem izobraževanja in usposabljanja. Tak razvoj je ustvaril nove izdelke, nove storitve in nova področja uporabe. Potrebno je znanje, če se naj v celoti uporabijo priložnosti, ki jih ponuja tak razvoj. Računalniška in informacijska pismenost postajata predpogoj za zaposlovanje, na čedalje večjem številu področij.


Strategija Slovenija v informacijski družbi (l. 2003, februar)

Strategija sledi pridružitvenim prizadevanjem Slovenije k EU, na posameznih področjih pa presega osnovne zahteve in uveljavlja najnovejše smernice. Predloge za strategijo je prispeval širok krog strokovnjakov z različnih področij, v veliko pomoč pa je bilo tudi sprejetje akcijskega načrta eEvropa+ v Göteborgu (junija 2001), ki so ga ob pomoči Evropske komisije pripravili strokovnjaki iz držav kandidatk. Strategija se osredotoča na neposredne koristi državljanov ter na vire in vsebine, ki predstavljajo izvedbeni okvir. Neposredna ambicija izvedbenega okvira je spodbujati gospodarstvo v smeri:

    • povečevanja kakovosti življenja in znanja,
    • uveljavljanja in ohranjanja domačega znanja,
    • ustvarjanja ugodnega investicijskega okolja in novih delovnih mest,
    • rasti zaposlenosti,
    • povečanja dodane vrednosti,
    • rast produktivnosti,
    • modernizacije javne uprave,
    • povečanja transparentnosti delovanja državne uprave,
    • Å¡iritve dostopa do informacij KLIKin
    • zagotavljanja enakih možnosti vseh državljank in državljanov za sodelovanje v globalni informacijski družbi.

[spremeni] O PPP: European Regional Development Fund, EVROPSKI STRUKTURNI SKLAD , Utemeljitev

/iz Enotnega programskega dokumenta - s t r u k t u r n e g a /


  • S I N T E Z E iz DOPOLNILA

Medtem ko bodo ukrepi 1.1, 1.2 in 1.3 prve prednostne naloge, prispevali k povečanim naložbam na področju podjetništva in inovacij v zasebnem sektorju, se ta ukrep 1.4, osredotoča na javne naložbe (oz. TUDI servise po večini npo Outsourcing'), ki te Ukrepe dopolnjujejo z zagotavljanjem javne infrastrukture in z njimi povezanih (e) storitev ; potrebnih za investiranje, prenos znanja in promocijo javnokoristnih (e) vsebin in podjetništva (tudi socialnega podjetništva )'.Konkurenčnost nacionalnega gospodarstva je nižja od potencijalne.

JAVNA IN KOMUNALNA ****IKT INFRASTRUKTURA**** KOT TUDI POVEZANE STORITVE (IKT,...kadrovska in tehnična infrastruktura in javni servis, razvoj ) predstavljajo POMEMBEN ELEMENT PROMOCIJE PODJETNIŠTVA in aktivne industrijske in REGIONALNE POLITIKE. Intervencije strukturnih skladov v javne infrastrukture in storitve zagotavljajo sinergijo MED JAVNIMI IN ZASEBNIMI NALOŽBAMI (npo/nvo oz. Civilne Javnokoristne Nepridobitne Organizacije) NA PREDNOSTNIH (STRUKTURNIH) PODROČJIH razvoj inovacijskega okolja, razvoj turizma in promocija podjetništva.

Prispevamo k doseganju CILJEV PRVE PREDNOSTNE oz. NALOGE ŠT.1, Gospodarska infrastruktura: PO TEM UKREPU (1.4 Gospodarska infrastruktura in javne storitve] VKLJUČUJE JAVNO IKT INFRASTRUKTURO, (DEVELOPMENT) infrastrukturo (JAVNE RAZISKAVE,IZOBRAŽEVALNI, TURISTIČNI IN POSLOVNI OBJEKTI)in povezane JAVNE STORITVE, podporne informacijske STORITVE za gospodarstvo, MSP (po novem tudi ti. socialna ekonomija) in LOKALNE SKUPNOSTI.

KREPITEV ZMOGLJIVOSTI javnih raziskovalnih in izobraževalnih ustanov na prednostnih področjih; razvoj novih tehnologij in spretnosti, PRENOS ZNANJA, vseživljensko učenje, spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti s posebnim poudarkom na kadrih , infrastrukturi in vsebinah - IKT v JAVNEM INTERESU. je še eno pomembno področje investiranja. UTEMELJITEV izhaja iz NIZKE STOPNJE SODELOVANJA MED IZOBRAŽEVALNIMI USTANOVAMI IN PODJETJI, kar se odraža v NIZKI STOPNJI TEHNOLOŠKE ZAHTEVNOSTI in produktivnosti podjetij.

Okrepiti zmogljivosti univerz za in raziskovalnih ustanov za ustvarjanje in prenos znanja in NOVIH TEHNOLOGIJ. Na področju temeljne paradigme. In 1. horizontalne prioritete. PREDNOSTNA NALOGA ZASLEDUJE SPECIFIČNE CILJE; Razvoj inovacijskega okolja (miljejev), infrasttrukture in pogojev za USTVARJANJE RAZLIČNIH OBLIK SO.DELO.VANJA MED GOSPODARSTVOM IN ZNANSTVENIMI IN IZOBRAŽEVALNIMI USTANOVAMI (Družbena odgovornost podjetij pokriva enako kakor koncept Community of Practice tako Prvo kot Drugo Prednostno nalogo. Izboljsanje DOSTOPA PODJETNIKOV IN PODJETIJ DO INFORMACIJ, ZNANJA IN VIROV FINANCIRANJA, USMERJENO V PODPORO HITREJŠEMU NASTAJANJU IN USPEŠNEMU RAZVOJU MSP. Ugotovitve pred EPD so neustreznost institucionalnega okolja za spodbujanje inovativnosti in KONKURENČNOSTI.

UKREP 1.4. je namenjen ustvarjanju OKOLJA, ki pospeÅ¡uje interakcijo med podjetji in izobraževalnimi ustanovami (raziskovalnimi inÅ¡tituti, univerze, nevladne organizacije),ker je namen DA izboljÅ¡a : - Prenos znanja v PROIZVODE, storitve in procese, - oblikovanje in rast DINAMIÄŒNIH INOVATIVNIH PODJETIJ - TEHNOLOÅ KO SPOSOBNOST IN ZAHTEVNOST PODJETIJ...Vir programsko dopolnilo.

CILJI;

  • IzboljÅ¡anje prenosa znanja med izobraževalnimi ustanovami in podjetji.
  • PospeÅ¡evanje nastajanja in razvoja novih in dinamičnih podjetij tehnoloÅ¡ko usmerjenih podjetij.
  • Povečanje naložb v aplikativne in industrijske raziskave in razvoj


Ministrstvo za Kulturo R. Slovenije je 'v propozicijah za razpis za Mrežo MMC , posebej poudarilo, izredno zaželjene SINERGIJE ( 1+0=0 1+1=11) med Ukrepom 1.1. Spodbujanje razvoja INOVACIJSKEGA OKOLJA in Ukrepom 1.4. Gospodarska infrastruktura in javne storitve .' BLED2004

[spremeni] Community telecentres

/The advanced concept, as developed and promoted by the International Telecommunications Union (ITU), called Multipurpose Community Telecentres/


(MCTs), may include facilities such as libraries, training workshops, seminar rooms and office space for local enterprises, and provide services such as videoconferencing, distance education, training in ICTs, telework, telemedicine, telehealth and even telebanking and e-commerce. Telecentres can also function as community information centres, providing access to databases and receiving and posting information of general interest to local people (e.g., government notices, information on the spread of diseases, weather information, prices of farm products, educational opportunities).

Purposes of telecentres therefore include to:

  • expand access to ICT-based services;
  • extend the reach of public services such as education, health and social services;
  • provide information of general interest to the local community, including government information, and of special interest to specific groups such as farmers, local businesses and non-governmental organisations (NGOs); and
  • provide access to infrastructure, technology support and advice for the development of businesses.

By 1994, there were more than 230 telecentres in Australia, Austria, Canada, Denmark, Finland, Germany, Ireland, Japan, Norway, Sweden, the UK and the USA. The idea then spread and has become adapted to the needs of emerging markets and developing countries.

...working with leading experts within industry and civil society regarding new initiatives on assessing new opportunities for ICT to Contribute to Sustainable Development, including connecting Information and Communication Technology development and use to the goals of greater resource-efficiency and of social inclusion.

Vzpostavljeno iz »http://www.trajnost.net/wiki2/index.php/Standardi_m3c«